Bakterijske SPO

Gonoreja

Gonorejo povzroča Neisseiria gonorrhoeae. Najdemo jo lahko v sečnici, na materničnem vratu, v danki, žrelu ali v očesni veznici, odvisno od vrste spolnega odnosa, ki je botroval okužbi. Vnetje sečnice se pri moških pojavi 3 do 7 dni po okužbi in se praviloma pokaže z gnojnim, rumenkastim izcedkom, srbenjem in pekočim uriniranjem. Nezdravljena okužba postopoma preide v kronično, pri čemer lahko izcedek popolnoma preneha in se preseli v mehur, lahko tudi v prostato in obmodek. Pojavljajo se lahko tiščanje na vodo, boleče erekcije, včasih tudi povišana temperatura itd. Po nezaščitenih receptivnih analnih spolnih odnosih z okuženim partnerjem se lahko razvije vnetje sluznice danke, lahko se pojavijo krvavi, gnojno-sluzavi izločki iz zadnjika, srbež zadnjika in siljenje na blato itd. V približno polovici primerov okuženi ne opazi nobenih sprememb, takrat pravimo, da je okužba nema (asimptomatska). Pri ženskah poteka vnetje sečnice in sluznice materničnega vratu pogosto brez izrazitih težav, zato je kronična okužba pogostejša in se lahko razširi na jajcevode in jajčnika. Okužba žrela po receptivnem spolnem odnosu večinoma poteka brez posebnih simptomov in je navadno ne prepoznamo.

Klamidijske okužbe

Klamidijske okužbe povzroča Chlamydia trachomatis. Okužbo sečil, spolovil, danke, izjemoma tudi žrela povzročajo serotipi D-K. Pri moških se 1 do 3 tedne po okužbi pojavi svetel sluzast izcedek in/ali le pekoč občutek v sečnici, ki tudi brez zdravljenja izgine, lahko pa sledi kronično občasno poslabšanje ali celo vnetje obmodka in prostate. V primeru okužbe danke se lahko šele čez 6 tednov pojavi krvavosluzav izcedek, boleče iztrebljanje, povišana temperatura, ranice v zadnjikovenm kanalu, vnetje dimeljskih bezgavk, glavobol in bolečine v sklepih. Pogosto pa okužba poteka brez kakršnih koli težav. Okužbe sečnice, nožnice in materničnega vratu večinoma potekajo brez posebnih simptomov ali pa izcedka obolele sploh ne opazijo. Nezdravljena okužba se lahko preseli v jajcevode in povzroča neplodnost.
Gonorejo in klamidijsko okužbo lahko učinkovito pozdravimo z ustreznimi antibiotiki. Ker so težave in klinična slika v primeru okužbe sluznice danke podobne kot pri kronični črevesni vnetni bolezni (ulcerozni proktitis, Crohnova bolezen) je možno, da bo postavljena napačna diagnoza (s posledično neustreznim zdravljenjem) v kolikor zdravnik ne bo pomislil na možnost spolno prenosljive okužbe, zato je nujno, da mu poveste v kolikor ste imeli analne spolne odnose v obdobju pred pričetkom težav. Pri MSM, ki prakticirajo receptivne analne spolne odnose, se priporoča letno testiranje za klamidijo in gonorejo, saj nezdravljeni rektalni okužbi povečata možnost okužbe z virusom HIV.

Sifilis

Sifilis povzroča Treponema pallidum. Od okužbe do pojava razjede/ranice na koži in sluznici mine približno 3 tedne. Neboleča razjeda, ki ji rečemo trdi čankar nastane na mestu okužbe. Trdi čankar se torej lahko pojavi na penisu, na zunanjem spolovilu ženske, v zadnjiku/danki, nožnici/materničnem vratu ali v ustih/na ustnicah, odvisno od vrste spolnega odnosa, ki je botroval okužbi. Približno teden dni po pojavu trdega čankarja se v njegovi bližini pojavijo trde, neboleče bezgavke, 8 do 9 tednov po okužbi otečejo še ostale bezgavke, pojavijo se lahko glavobol, povišana temperatura in bolečine v sklepih. Nato se pojavi izpuščaj po trupu in okončinah, pogosto se pojavijo še rdečkasto-rjavi izpuščaji na dlaneh in podplath. Na sluznicah/koži spolovila in zadnjika se lahko pojavijo široki kondilomi (condylomata plana), ki so zelo kužni. Po 4 do 5 mesecih po okužbi se lahko pojavi izpadanje las, ki je najpogosteje v obliki nekaj mm velikih področij v lasišču, ki so popolnoma brez las. Po enem letu od okužbe spremembe na koži in sluznicah izginejo in bolezen preide v spečo obliko (latentni sifilis), ki je najpogostejša oblika poznega sifilisa. Pri polovici bolnikov pa se čez leta prično pojavljati destruktivne spremembe na koži ali notranjih organih, prihaja do okvar ožilja, srca in živčevja. Sifilis zdravimo z antibiotiki.