Artroskopija

Artroskopija je minimalno invazivni operativni endoskopski poseg za ogled prizadetega sklepa, postavitev natančne diagnoze in zdravljenje znotraj-sklepne patologije. Beseda ima Grško poreklo in je sestavljena iz dveh besed: grške »arthron« oz. latinske »artus« , kar pomeni sklep, in grške »skopeion« oz. latinske »scopium«, kar pomeni ogledovati si.

Pri artroskopskem posegu kirurg ortoped skozi majhne incizijske rane na koži v sklep vstavi posebne instrumente debeline svinčnika oz. pisala. S pomočjo optičnega sistema in kamere si med artroskopskim posegom na zaslonu prikažemo povečano sliko znotraj-sklepnih struktur. Skozi eno vbodno mesto uvedemo instrument z optiko, oziroma kamero, skozi dodatne kožne reze pa delovne instrumente, s katerimi poseg dejansko opravimo. Število in mesto incizijskih ran je odvisno od sklepa, na katerem je potrebno opraviti poseg, in od vrste posega, ki ga je potrebno opraviti.

Z artroskopskim posegom Vam želimo izboljšati kvaliteto življenja: zmanjšati bolečine, izboljšati gibljivost ter zmanjšati morebitno otekanje sklepa, hkrati pa upočasniti ali preprečiti obrabo sklepa, do katere bi prišlo, če posega ne bi opravili.

ARTROSKOPIJA KOLENA

Artroskopija kolenskega sklepa omogoča natančen pregled znotraj-sklepnih struktur, natančnejšo postavitev diagnoze in zdravljene znotrajsklepne patologie. Pri posegu si lahko natančno ogledamo strukture, kot so hrustančne površine, križne vezi in meniskusi. Pri enostavnem posegu sta običajno potrebna dva kožna reza na sprednji strani kolena, dolžine 1,5 cm. Na ta način lahko ocenimo obseg morebitnih hrustančnih poškodb, poškodbo križnih vezi ali meniskusov. Pri dodatnih posegih, kot so posegi na hrustancu ali šivanje meniskusov, je lahko kožnih rezov več, odvisno od postopka operacije.

PRIPRAVA NA POSEG

Artroskopija je elektivna operacija z namenom izboljšanja kvalitete življenja, zato morate biti nanjo usterezno pripravljeni.

• Pred posegom morate pri izbranem zdravniku opraviti pregled osnovnih laboratorijskih preiskav: hemogram, elektroliti, retenti in koagulogram. Če se zdravite zaradi bolezni ščitnice, s seboj prinesite tudi sveže izvide preiskav ščitničnih hormonov.
• Če redno uživate zdravila za redčenje krvi ali prejemate antikoagulantno terapijo je pred posegom nujen posvet z vašim izbranim zdravnikom in predvidenim operaterjem. V primeru jasne indikacije za uvedbo omenjenih zdravil, morate z jemanjem le-teh nadaljevati, vendar morate o tem obvestiti operaterja zaradi ustrezne priprave na poseg!
• Vsi bolniki, ne glede na starost, morajo ob sprejemu s seboj imeti svež posnetek EKG.
• Odvisno od načina izbrane anestezije morajo bolniki, starejši od 60 let, predložiti tudi posnetek pljuč in srca (Rtg p/c) z izvidom radiologa.
• V primeru, da se zdravite zaradi kakršnihkoli bolezni, morate o tem obvestiti operaterja ter ob sprejemu v bolnišnico s seboj prinesti izvide o dosedanjem zdravljenju.
• Na dan posega s seboj prinesite zdravila, ki jih uživate doma!
• Vsaj 6 ur pred posegom ne smete zaužiti hrane ali pijače!Na dan posega lahko zjutraj s požirkom vode zaužijete le tista zdravila, ki Vam jih določi zdravnik.

POSEG

Poseg lahko poteka v splošni, spinalni ali lokalni anesteziji. Za izbran način anestezije se dogovorite z operaterjem, kasneje pa z anesteziologom, ki bo zadolžen za vas. Sam poseg, kamor ne štejemo priprave nanj, običajno traja od 15-45min. Glede na najdeno patologijo in glede na vrsto posega se lahko trajanje artroskopije seveda ustrezno podaljša.

Med posegom ocenimo obseg morebitnih hrustančnih poškodb, poškodbo križnih vezi ali meniskusov.

Kadar gre za poškodovan meniskus, delno odstranimo poškodovani del. Odstanimo je V redkih primerih je poškodba takšne vrste, da lahko meniskus po predhodnem dogovoru z bolnikom zašijemo.

Kadar so vzrok težavam poškodbe hrustančnih površin, lahko le-te z brivnikom (»shawerjem«) pogladimo. Kadar odkrijemo majhno, omejeno poškodbo hrustanca, lahko napravimo, po predhodnem dogovoru z bolnikom, mikrofrakture: na mestu, kjer hrustanec manjka, napravimo majhne luknjice v kost, s čemer omogočimo nastanek „hrustančne brazgotine“.

Če med posegom odkrijemo prosta telesa v sklepu, jih odstranimo.

V določenih primerih med samim posegom ne odkrijemo nikakršnih bolezenskih, popoškodbenih ali degenerativnih sprememb.

ZAPLETI

Artroskopija je operativni poseg, pri katerem lahko pride do razvoja neljubih zapletov, vendar so le-ti razmeroma redki, tako da pridobljene koristi po posegu odtehtajo tveganja.

Intraoperativni zapleti

• Poškodbe hrustančnih površin: Med uvajanjem instrumentov so redke in praviloma brez hujših posledic.
• Poškodbe živcev: Pri kožnih incizijah lahko pride poškodbe majhnih vej kožnih živcev. Posledica je začasna, redkeje trajna neobčutljivost na dotik v okolici rane. Težave večinoma izzvenijo v 6-12 mesecih. Kadar poseg opravljamo v brezkrvju, lahko pride na mestu pritiska manšete do razvoja kompresijske nevropatije, ki je večinoma prehodna, in redko pušča trajne posledice. Izjemni so opisani primeri, kjer je med posegom prišlo do tako hudih poškodb žil in živcev, da so zahtevale amputacijo okončine.
• Alergijska reakcija:Alergijska reakcija z vsemi zapleti se lahko razvije na učinkovine, ki jih bolniku dajemo pred, med ali po posegu. V kolikor ste na karkoli alergični, ste nas o tem dolžni obvestiti!
• Kompartment sindrom: Izjemno redek in resen zaplet zaradi uhajanja tekočine in posledično motene prekrvavitve mišic; reševati ga je potrebno kirurško.
• Anestezija: Predvsem pri lokalni anesteziji lahko pride do alergične reakcije. Posledica spinalne anestezije je lahko glavobol, redko pride do okvar ledvene živčne korenine ali vnetja na vbodnem mestu.

Pooperativni zapleti

• Okorelost kolenskega sklepa:

Je običajno posledica zakrčenosti mišic, tetiv ali sklepne ovojnice in najpogosteje nastane zaradi neupoštevanja navodil rehabilitacije. Težave so običajno prehodne. Izjemno redko pride do razvoja artrofibroze.

• Oteklina: Je običajen pojav in je posledica iztekanja elektrolitske tekočine v podkožna tkiva in pooperativnega draženja sklepa.
• Izliv v sklep: manjši izlivi v sklep ne zahtevajo posebne obravnave, potreben je dvig okončine in hlajenje. Večji izlivi lahko zahtevajo punkcijo.
• Krvni strdki: Tveganje za nastanek krvnih strdkov po artroskopiji je relativno nizko, vendar se lahko pomembno poveča ob sočasnih internističnih ali onkoloških obolenjih, če imate povišano telesno težo, varikozni sindrom, kadite ali pa ste v preteklosti že preboleli globoko vensko trombozo. V izjemnih primerih se lahko razvije življenje-ogrožajoče stanje s pljučno embolijo. Vaša dolžnost je, da nas ob prihodu v bolnišnico na to opozorite, saj bo najverjetneje potrebna medikamentizna tromboprofilaksa.
• Sudeckova atrofijaali razvoj kompleksnega regionalnega bolečinskega sindroma je redek. Vzrok za obolenje je nepojasnjen, obolenje je dolgotrajno in pogosto pušča trajne posledice.
• Infekt ali gnojno vnetje sklepa: Je redek, vendar resen zaplet. Nanj pomislimo v primeru hujših bolečin, otekanja sklepa, rdečine kože ali povišane telesne temperature po posegu. Potreben je nujni pregled pri operaterju oz. v najbližji ortopedski ambulanti. V kolikor obstaja sum na gnojno vnetje sklepa, bo potrebno opraviti krvne preiskave, bolnika hospitalizirati, čemur lahko sledijo dodatni kirurški posegi na sklepu s spiranjem sklepa in dolgotrajna intravenska antibiotična terapija. Vnetje sklepa je resen zaplet, ki lahko privede do hudih okvar sklepa; v skrajnih primerih je potrebna zatrditev sklepa. Vnetje oziroma infekcija sklepa pomeni tudi resno grožnjo za splošno zdravje bolnika; nezdravljenje lahko privede tudi do sepse s smrtnim izidom. Pri sumu na gnojno vnetje sklepa je torej nujna kontrola pri izbranem, nadomestnem ali dežurnem zdravniku.

NAVODILA BOLNIKU PO POSEGU

Počitek in hlajenje: Operirani sklep je potrebno prve pooperativne dni redno hladiti štirikrat dnevno po dvajset minut (4 x 20 min.) s hladilno vrečko preko brisače, da se izognete nastanku morebitnih ozeblin. Počivati je potrebno z okončino v višjem položaju

Obremenjevanje in obseg gibanja: je odvisno od samega postopka operacije, zaradi česar je nujno potrebno upoštevati navodila operaterja. Po manjših posegih na meniskusih je obremenjevanje dovoljeno takoj, prav tako običajno ni omejitev glede obsega gibanja.

Po rekonstruktivnih posegih na meniskusih in po posegih zaradi oskrbe hrustanca, pa je potrebno razbremenjevanje s pomočjo bergel.

Načeloma velja, da je po mikrofrakturah zaradi hrustančnih defektov razbremenjevanje s pomočjo bergel potrebno 6-8 tednov.

Po rekonstruktivnih posegih na meniskusih je potrebna omejitev krčenja kolena: prva dva tedna po posegu je dovoljeno krčenje do 30°, naslednja dva tedna do 60°, in še naslednja dva tedna do 90°. Skrajnim fleksijskim gibom ob obremenjevanju kolena se je priporočljivo izogibati 3-6 mesecev po posegu; zmerna aktivnost je dovoljena po 3. mesecih, kontaktni športi po 6. mesecih.

Natančnejša navodila vam bodo podana po posegu in napisana v odpustnem pismu.

Odstranitev šivov: 10. do 12. pooperativni dan pri izbranem zdravniku.

Kontrolni pregled: V kolikor po posegu ni večjih posebnosti, je priporočen datum kontrolnega pregleda 4.-6. teden po posegu.

Sum na gnojno vetje sklepa: V primeru hujših bolečin, otekanja sklepa, rdečine kože ali povišane telesne temperature nemudoma poiščite pomoč pri izbranem, nadomestnem ali dežurnem zdravniku! Pred nujnim obiskom pri operaterju oz. v ortopedski ambulanti ne smete prejemati na novo uvedenih antibiotičnih zdravil!

V primeru, da česa niste razumeli, prosite za dodatne informacije!