Obstipacija

Težave povezane z zaprtjem sodijo med najpogostejše prebavne motnje. Pri otrocih so krči in napenjanje zaradi zaprtja najpogostejši vzrok bolečin v trebuhu. Zaprtje najpogosteje nastane zaradi nepravilne prehrane. Lahko pa se pojavi zaradi določenih bolezni, ki bodisi posredno vplivajo na gibljivost črevesja (npr. poškodbe hrbtenjače) ali pa neposredno povzročijo mehansko oviro za nemoteno odvajanje blata (npr. rak širokega črevesja). Tudi določena zdravila imajo kot stranski učinek svojega delovanja zaprtje (npr. anrtidepresivi). Premalo gibanja, sedeče delo in nezmožnost odvajanja ob pojavu dražljaja (delavci za tekočim trakom, šoferji, ...) pomembno prispevajo k zaprtju. Če imate težave z zaprtjem se je potrebno o tem pogovoriti z zdravnikom.

Še posebej moramo biti previdni v primeru, da se vam je spremenil ritem odvajanja, barva in debelina blata. To pomeni, da se vam izmenjujejo obdobja zaprtja in drisk, da se je nenadoma pojavilo napenjanje, da je blato črno oziroma ste opazili kri, da odvajate blato ozko kot svinčnik, itd.

Najobičajnejši znaki zaprtja:

  • trdo, suho blato
  • napenjanje pri odvajanju
  • krči v trebuhu
  • neredno odvajanje (običajno redkeje kot 3 krat tedensko)

Potrebno je z ustreznimi preiskavami izključiti organsko obolenje kot vzrok zaprtja.

PRIPOROČILA ZA ODVAJANJE
1. Dieta

Ker je najpogostejši vzrok zaprtja nepravilna prehrana poskušamo težavo odpraviti z ustrezno dieto. Hrana mora vsebovati veliko balastnih snovi in tekočine. Zelenjava in žitarice vsebujejo veliko vlaknin, ki vpijajo in zadržujejo vodo, zato je blato mehkejše in se skozi črevo pomika hitreje. Delci vlaknin tudi mehanično aktivirajo živčne reflekse v črevesju in s tem izzovejo krčenje črevesja. Za mehčanje blata je potrebno uživati tudi veliko tekočine. Postopoma morate preiti na prehrano z več vlakninami (v 4. do 6. tednih), da se prebavi sistem ustrezno prilagodi. V začetku se lahko pojavijo močni vetrovi in napenjanje, običajno te težave v nekaj tednih minejo. Najpogostejši vzrok za neprijetno počutje ob zaužitju večje količine vlaknin je premajhen vnos tekočine. Vlaknine se morajo namreč namočiti, da se zmehčajo in blato postane mehko. Priporoča se zaužiti vsaj liter in pol vode dnevno, razen v primeru, ko je to zaradi pridruženih bolezni (srčna obolenja, kronični ledvični bolniki,...) odsvetovano. Veliko vlaknin je v zelenjavi in sadju, v otrobih žitaric in semenih. Uživati je potrebno polnozrnati in črni kruh, jogurt z lanenim semenom ali otrobi. Pomagajo tudi namočene suhe slive in fige.
 
2. Mehčala

Kadar z dieto ne odpravimo zaprtja lahko poskusimo z ozmotskimi odvajali. Donat-mineralna voda z magnezijem velikokrat pomaga odpraviti zaprtje. Priporoča se pitje 2 do 3 dcl mlačnega donata na tešče. Čez noč pustimo odprto steklenico, tako da zmanjšamo količino mehurčkov, ki napihujejo. Kadar ne pomaga 1 liter Donata dnevno mu dodamo še grenko sol. Farmacevtska industrija ponuja več ozmotskih odvajal. Gre predvsem za pripravke laktuloze, ki v širokem črevesju vežejo nase vodo in minerale in s tem naredijo črevesno vsebino mehkejšo ter pospešijo gibanje črevesja. Mehčala je potrebno uporabljati redno, saj ne gre za močna odvajala, ki bi delovala po nakajdnevnem zaprtju. Pri zasušenem blatu in več dni trajajočem zaprtju bo potrebno trde čepe blata v zadnjem črevesju predhodno zmehčati z maslenimi ali glicerinskimi svečkami. V zadnjik si vstavimo koščke masla, ki smo ga predhodno nekoliko strdili v hladilniku. Še bolše pa je klistiranje, to pomeni izpiranje črevesja z mlačno vodo (glej klistiranje). Večkrat pa trde čepe odstrani šele zdravnik pri pregledu zadnjega črevesja s prstom. Uporaba večjih odmerkov ozmotskih odvajal lahko pripelje do izsušitve in izgube mineralov, zato moramo uživati dovolj tekočin. Ob hkratnem jemanju nekaterih drugih zdravil (npr. tiazidnih diuretikov) lahko izgubimo preveč kalija, zato se je potrebno posvetovati z zdravnikom.
 
3. Močnejša odvajala

Obstajajo tudi močnejša odvajala (odvajalni čaji, svečke in tablete), ki neposredno spodbujajo gibanje črevesja in povečajo skozi črevo izločene vode in mineralov. Uporabljamo jih lahko le kratek čas, saj pri dolgotrajni uporabi pride do okvare črevesja in njegove odvisnosti od odvajal. Zmotno je prepričanje, da so odvajalni čaji neškodljivi, pri dolgotrajni uporabi pride do spremembe barve sluznice črevesja, ki postane črnikasta. V času nosečnosti in dojenja je uporaba teh odvajal odsvetovana.
 
4. Klistiranje

Nenazadnje poskusimo tudi s klistiranjem. To je postopek izpiranja črevesja z mlačno vodo. Voda naj ne vsebuje dodatkov, ki bi dražili črevesno sluznico, lahko pa na liter vode dodamo žličko soli. Klistiranje je zelo priporočljivo v primerih zasušenih kep blata v zadnjem črevesju, ki jih voda zmehča in jih lahko lažje izločimo. Koristi pri lenem in opešanem črevesju, potrebno pa je postopek izvajati redno, vsakodnevno ob istem času.

Klistiranje lahko bolniku opravi druga oseba, še bolje pa je, če se tega nauči sam. Pripomoček za klistiranje dobimo v lekarni. V kotliček nalijemo mlačno vodo, vležemo se na hrbet z rahlo pokrčenimi nogami in si namazano cevko vstavimo v črevo. Odpremo stišček in voda iz kotlička prične teči v črevo. Nalijemo 1l do 1,5l vode. Če se pojavijo krči, za nekaj časa prekinemo dotok tekočine. Voda v črevesju razredči blato, zmehča trde čepe, raztegne črevo in ga s tem spodbudi h krčenju. Ker pri klistiranju uporabljamo nevtralno vodo je ta postopek popolnoma neškodljiv, tudi če ga izvajamo trajno. Samoklistiranje je priporočljivo tudi pri bolnikih, ki imajo težave z uhajanjem blata, saj je izpraznjeno črevo lažje stiskati in je manj možnosti, da blato uide. S klistiranjem lahko poizkusimo tudi pri nervoznem črevesju.

accredited logo

placilo24

telefonsko narocanje

obrazec za narocanje

cenik

cakalne dobe